Ne samo slovenski bančni sistem, celotna družba se je z nastopom finančne krize znašla pred precej zahtevnimi izzivi. Ali lahko model etičnega, pravičnega in zlasti trajnostnega bančništva odgovori na te izzive in pripomore k vnovičnem zagonu slovenskega gospodarstva?

Globalna finančna kriza je namreč tudi na lokalni ravni razgalila pomanjkljivosti pristopa običajnih univerzalnih bank; na videz zelo stabilne finančne institucije so se čez noč sesedle, ne da bi kateri od uradnih nadzornih sistemov to možnost vnaprej zaznal. Na bančne izzive 21. stoletja odgovarja inovativen pristop h klasičnemu bančnemu poslu, ki je marsikje v Evropi že preizkušen in dokazan.

Nov bančni model tako usmerja zbrane depozite pretežno v naložbe v ciljne panoge – socialno ekonomijo, ekološko kmetovanje, zeleno energijo, čisto okolje, kulturo, neprofitne organizacije in podobno (natančnejšo opredelitev področij najdete v temi o področjih delovanja trajnostne banke); ključen je torej trajnostni razvoj in vzdržna, zdrava rast. Takšna odprta banka pozna svoje uporabnike in z njimi tvori mrežo, ki temelji na solidarnosti in zaupanju. Njeni uporabniki ne želijo, da zgolj trg odloča o njihovem denarju, temveč želijo  imeti vpliv nad tem, kaj se z njihovimi prihranki dogaja in kaj banka z njimi podpira.

Vendar - ali je lahko takšna finančna ustanova tudi dobičkonosna, kar je predpogoj za njen dolgoročni obstoj in stabilnost? Da je temu tako dokazuje primerjava modelov trajnostne in "običajne" banke.