Ko smo šli s pobudo trajnostnega bančništva med ljudi, so bili prvi odzivi praviloma skeptični. To je razumljivo in kaže na to, da so ljudje, ko gre za denar, zmeraj bolj previdni. Menimo, da je tako tudi prav.

Kaj se pravzaprav greste? Kdo ste?

Smo kooperativa, ki se zavzema za etično bančništvo po načelih FEBEA (Fédération Européenne des banques Ethiques et Alternatives - Evropska federacija etičnih in alternativnih bank), ki od leta 2001 tvori neodvisno mrežo trajnostnih bank in širi zavedanje o vrednotah etičnega bančništva. Zavzemamo se, da bi trajnostno naravnano, etično banko naposled ustanovili tudi v Sloveniji. Ker so za to potrebna znanja iz precej različnih področij (bančništvo, socialno podjetništvo, kultura, ekologija, gospodarsko pravo ipd.) smo k sodelovanju že pritegnili zanesljive, strokovne in zaupanja vredne ljudi iz celotne Slovenije.  V kooperativo Zebra vključujemo člane, tako posameznike kot organizacije, ki jim je ideja trajnostnega bančništva blizu. Med nami so poslovneži, bančniki, pravniki, socialni podjetniki in drugi. Morda nam tudi vi lahko pomagate pri oblikovanju še močnejše ekipe.

V čem je glavna razlika med »običajno« in etično banko?

Vloga etične banke je delovanje za skupno dobro, kar pomeni predvsem zbiranje in realociranje sredstev za kulturne, družbene in okoljske projekte. Največje razlike v primerjavi z običajnimi bankami so naslednje: maksimalno transparentno delovanje z jasno opredeljeno posojilno politiko (vlagatelji vedo, kam gre njihov denar); podpiranje družbeno odgovornega, trajnostno naravnanega podjetništva; ter socialno vključevanje in medsebojno delovanje v mreži, ki jo tvorijo vlagatelji, banka, ter uporabniki bančnih storitev. Razlik je seveda še veliko več, tako znotraj samega delovanja banke (kako je banka organizirana, politika plač ipd.) kot navzven (od tega, kako banka deluje v družbi do tega, kako zaznava in upravlja tveganja). Nekatere podrobnosti in razlike so velike in zaradi tega predstavlja takšno bančništvo dejansko alternativo.

Kaj pa konkretno – kako uporabnik bančnih storitev občuti to razliko?

Tako prebivalstvo kot pravne osebe lahko vidijo, kako se uporabljajo njihova sredstva. Krepi se spoznanje, da denar, ki je v banko naložen, dejansko živi dvojno življenje. Je vaš, in je hkrati posojen naprej. Preden svoj denar dvignete, ga banka uporablja po svoje in vsekakor je prav, če uporabnik vsaj približno ve, katere projekte banka z vašim denarjem financira, ter kakšnih poslov se banka deklarativno ne gre. Na primer trgovanja z delnicami ali valutami. S tem se krepi zaupanje v banko in povezuje ljudi, vse v funkciji večanja kakovosti življenja. Ob tem so fizične osebe deležne vseh zanje pomembnih bančnih produktov (osebni računi, kartice, depoziti, namenski krediti..), pravne osebe pa lahko pričakujejo več zavzetosti in posluha banke pri analizi in razumevanju njihovih poslovnih načrtov.

Ste prepričani, da v našem okolju potrebujemo etično banko?

Da, naše analize in raziskave trga, ter pogovori z ljudmi nam to potrjujejo. V Sloveniji je veliko inovativnih posameznikov in kreativnega poslovnega navdiha, ki pa za svoj razvoj in za realizacijo svojih talentov potrebujejo alternativne oblike financiranja, torej takšno banko, ki bo znala prisluhniti njihovim idejam, jih ovrednotiti in podpreti, če so izvedljive. Veliko ljudem je etično bančništvo blizu in so ga pripravljeni tudi podpirati, saj tako bančništvo izhaja iz potrebe okolja in zato dobre projekte etična banka podpira ne le iz vidika dobičkonosnosti, temveč tudi iz vidika koristi za družbo in okolje, v katerem živimo. Trajnostno bančništvo je nezaustavljiv in pozitiven trend, ki torej nastaja iz potrebe in gre z roko v roki z ekologijo, »impact investmentom«* in socialnim podjetništvom – kar ni nič drugega kot skrb za ljudi in planet.

*  angl. impact investment = financiranje dejavnosti z družbenim učinkom (ojej, kar pet besed za prevod dveh angleških)

Ali ni pri nas že preveč bank?

Pri nas je morda res preveč univerzalnih bank, vsekakor pa je preveč državnih bank. S konsolidacijo oziroma združevanjem bank gremo v smeri vse bolj podobne bančne ponudbe, pa tudi podobne bančne prakse, saj je lastnik isti. Pomembna značilnost trajnostne banke je tudi v tem, da je lastniška struktura dovolj razpršena, ter brez dominantnega vpliva posameznega lastnika. Za oživitev gospodarstva je zelo pomembno, da tudi pri nas ustvarimo alternativne modele finančnih storitev, ki dodatno podpirajo realno ekonomijo. Odbor za ekonomske in monetarne zadeve v Evropskem parlamentu je nedavno ob razpravi o reformi bančnega sistema v EU poudaril, da bi več bančne konkurence bilo dobrodošle, državljani bi imeli boljšo izbiro in lažji dostop do bančnih storitev. S tem se strinjamo. Kot zanimivost: po podatkih Evropske centralne banke za november 2014 ima Slovenija med vsemi članicami EMU najmanj kreditnih finančnih institucij (bank). V Sloveniji je na 1 milijon prebivalcev približno 12 finančnih institucij, s čimer se med 18 članicami EMU uvrščamo na 12. mesto. Pri tem pa je potrebno še posebej izpostaviti, da je v Sloveniji kar 2/3 bančnega trga v rokah državnih bank, kar pomeni, da uporabniki bančnih storitev nimamo ravno pestre izbire. V Nemčiji je na 1 milijon prebivalcev denimo 22 finančnih institucij, v Avstriji celo 83. Tudi trditve, da pri nas tako ali tako ni »zdravega povpraševanja« po bančnih kreditih, ne moremo sprejeti, saj naše analize kažejo drugačno sliko.

Ali je trajnostna ali etična banka sploh dobičkonosna?

Da. Dobičkonosnost je eden od potrebnih pogojev za dolgoročno stabilnost banke. Trajnostne banke so prav zaradi svojih načel delovanja dobro prebrodile zadnjo finančno krizo in niso potrebovale državne pomoči. Trajnostne banke niso obremenjene s principom maksimiranja dobičkov, pravzaprav ga zavračajo. To je enostavno preveč tvegano, vodi pa tudi v k neetičnim praksam. Statistične primerjave dobičkonosnosti, tako po nivojih kot po volatilnosti oziroma nihajnosti dobičkov med »običajnimi« bankami ter trajnostnimi bankami bodo marsikoga presenetile. Vse kaže na to, da je usmerjenost v družbeni donos ključen za dejansko ustvarjanje nove vrednosti.

Zakaj potem niso kar vse banke »trajnostne«?

Vsi ljudje niso enako dovzetni za potrebe drugih. Živimo v času, ko so dobri finančni rezultati postavljeni pred kvalitetnim in poštenim delom in je dobiček glavno gonilo. Bolj kot o potrebah drugih se pogosto razmišlja predvsem o tem, kako zaslužiti zase in kultura upravljanja v nekaterih bankah to odraža. V trajnostni banki je glavno gonilo družbeno odgovorno in stabilno delovanje. Za isto bilančno vsoto se dela praviloma več, saj banka servisira potrebe skupnosti, kjer deluje. Povezave s skupnostjo, ustvarjanje zaupanja in močnih vezi s komitenti, razumevanje in analiza njihovih ekonomskih aktivnosti, ter pomoč podjetjem, da sama postanejo bolj trajnostno naravnana, vse to terja več časa in več znanja. Primerna analiza tveganj se izvaja že pri uvajanju bančnih produktov in prav neformalna mreža, skupnost oziroma kar gibanje so najboljši izvor potrebnih informacij pri zgodnji analizi tveganj, ne le bilance podjetij, ki prosijo za posojilo. Banka morda nima vseh potrebnih inženirskih in drugih znanj za presojo vzdržnosti projekta , na primer kemične predelave lesne biomase, ima pa to znanje skupnost – zavodi, društva in inštituti, s katerimi mora trajnostna banka vzpostaviti mrežo in partnerstva.  Posredna orodja upravljanja s tveganji, še tako dobra, tega ne morejo nadomestiti. Prav trajnostne banke očitno narekujejo nov trend, nov »zeitgeist« v bančnem upravljanju s tveganji (primer tega je zniževanje kompleksnosti finančnih produktov in povratek h koreninam bančništva). Trajnostno bančništvo je potrebno razumeti in se v prvi fazi predvsem veliko učiti ter navezati iskrene stike s skupnostjo trajnostno naravnanih podjetnikov in združenj.

Ali ste laična iniciativa?

Ne, smo strokovna iniciativa, ki pa je tudi do laičnih pobud povsem odprta. Od vsakega elementa civilne družbe se lahko česa naučimo, zato so v naši pobudi dobrodošli vsi, četudi le z idejami. Smo strogo zavezani k temu, da se populizma in poenostavljene kritike ostalih finančnih udeležencev na trgu, zgolj zaradi večanja dosega naših idej, ne bomo posluževali, saj to ni ne etično, ne strokovno.

Kako naj vemo, da ste strokovni in če banka zaživi, s čim boste dokazovali bolj etično prakso delovanja?

Od samega začetka smo odprta, v bistvu kar »odprtokodna« iniciativa, vse naše aktivnosti in dokumente sproti objavljamo na spletni strani in smo odprti za pripombe, dopolnila ali popravke vseh ustanovitvenih aktov. Ne nazadnje - če bodo naši javno objavljeni etični standardi (in kasneje še drugi interni akti banke) pripomogli k boljšim praksam ostalih bank, bo že s tem narejene veliko družbene koristi. Zagotovila za bolj etično prakso bančnega poslovanja pa se skrivajo že v sami definiciji trajnostnega bančništva – ključne besede pri delovanju take banke so namreč: transparentnost, trajnostni razvoj, vključevanje, spoštovanje drugačnosti in človekovih pravic.

Kje boste dobili zagonska sredstva – osnovni kapital?

Z javnim pozivom za zbiranje zasebnega kapitala, ki bo potekalo v primerno dolgem časovnem oknu. Zavedamo se, kako težko je danes zbrati lastniški kapital, vendar je to pravi izziv. Tudi sami bomo vložili denar tja, kjer so naše besede. Ko bo lasten model trajnostne banke razvit do visoke mere, ko bo tako ekipa kot bančna tehnika dovolj močna in usposobljena, ter ko bomo dokazali uspešno ujemanje produkt-trg (torej da imamo uspešen poslovni model in da je trg zrel in si takšne banke želi), bomo pričeli z javno akcijo zbiranja kapitala.

In - kako daleč ste? Kdo vas finančno podpira?

Delamo, pripravljamo gradiva in se učimo. Razvijamo tudi nekaj za naše okolje novih bančnih storitev (vse je sicer znotraj osnovnega, zdravega klasičnega bančništva), ki bodo tako širšo javnost, kot bančno in podjetniško stroko zagotovo prijetno presenetile. Kooperativa ZEBRA vzporedno z razvojem vzdržnega poslovnega bančnega modela že nekaj časa uspešno promovira vrednote etičnega in trajnostnega bančništva. Pri tem kooperativa dosledno sledi izključno strokovnim in preverljivim kriterijem, ter je pri svojem delovanju povsem neodvisna od političnih in ideoloških skupin.

Stvar je zanimiva – kje lahko izvem več?

Spremljajte naše spletne strani ebanka.si, ves čas dodajamo aktualno in relevantno gradivo. Dosegljivi pa smo na info@ebanka.si.

end faq